Ključni dokazi v primeru umora Satka Zovka izločeni – sojenje pred razpadom
Ljubljansko višje sodišče je potrdilo izločitev ključnih dokazov zoper obtožene v primeru umora Satka Zovka. Obsodba postaja vse manj verjetna.
Višje sodišče potrdilo izločitev dokazov v primeru umora Zovka
Ljubljansko višje sodišče je po neuradnih podatkih v celoti zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva in s tem dokončno potrdilo izločitev ključnih dokazov iz sodnega spisa v primeru umora Satka Zovka. Kot poroča RTV SLO, je sodišče hkrati delno ugodilo tudi obrambi, ki je problematizirala še nekatere dodatne dokaze. Iz spisa so tako odstranjeni praktično vsi ključni dokazi, ki naj bi obtožene povezovali z umorom.
Napaka pri odredbi spravila sojenje na kolena
Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe Škaljarski klan, po navedbah TV Slovenija pa naj bi si s krajo mamil, vrednih več sto tisoč evrov, nakopal sovraštvo pri osebi z vzdevkom Cezar. Šest dni po umoru so v Črnučah v Ljubljani prijeli prve tri osumljence.
Zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru so bili priprte osebe Dino Muzaferović, Jaka Bergant, Roland Cretu, Osman Kostić in Vili Sušnik, šestemu priprtemu Bobanu Stojanoviću pa tožilstvo očita trgovanje z mamili. Obtožnica je postala pravnomočna poleti 2025, zadeva pa je obstala na stopnji predobravnavnega naroka, ko je obramba zahtevala izločitev dela dokazov.
Korenina problema tiči v napaki pri izdaji preiskovalne odredbe. Odvetnik Dina Muzaferovića, Miloš Zarić, je že avgusta lani pojasnil, da je bilo tajno opazovanje nezakonito, ker so policisti izhajali iz predpostavke, da je Jaka Bergant namestil GPS-napravo na Zovkov avtomobil. "Pri pričetku tajnega opazovanja pa so po oceni obrambe policisti že vedeli, da ne gre za isto osebo, pa so po naši oceni zaradi zanimivosti prvoobdolženega še vedno spremljali drugoobdolženega," je tedaj povedal Zarić.
Novinarka Večera Damijana Žišt je za RTV SLO opisala, kako je do napake prišlo: prva tožilska odredba se je nanašala na neznano osebo, ki naj bi šepala, poznejši pregled posnetkov kamer pa je pokazal, da oseba ni šepala. "Problematično je seveda to, da sta se ti dve odredbi z različnim opisom znašli v sodnem spisu in da je bilo na koncu ugotovljeno, da oseba, eden od obtoženih, Jaka Bergant, ne šepa in da je bila torej prva odredba izdana na napačno osebo," je povedala Žiština.
Tožilstvo je sodišče takoj, ko se je izkazalo, da sledilne naprave ni namestil Bergant, o tem seznanilo, a prva odredba je v spisu ostala. Prav sledenje Bergantu je kriminalistom razkrilo, kje se skrivata Muzaferović in Cretu – in prav ti dokazi so zdaj izločeni. "Očitno je v tej naglici dobiti storilce prišlo do odločilne napake tožilstva," je ocenila Žiština.
Tožilstvo: pogoji za odredbe so neživljenjski
Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je pritožilo zoper sklep okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča, ki je konec maja dokaze izločil. Po mnenju SDT je odločitev sodišča prve stopnje temeljila na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvi določb zakona o kazenskem postopku. Tožilstvo je v odzivu poudarilo, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni in opravljeni skladno z zakonom, kar so na različnih stopnjah potrdili preiskovalni sodniki, vrhovno sodišče in zunajobravnavni senat. Ob tem so opozorili, da se v fazi, ko je nujna hitra odzivnost organov odkrivanja, od njih zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov. K razmisleku o spremembi zakonodaje je pozvala tudi policija.
Višje sodišče je pritožbo kljub temu v celoti zavrnilo.
Pravnik: "Tožilec zdaj nima več ničesar"
Kazenski pravnik Miha Šepec je v oddaji Odmevi komentiral, da gre za hudo napako na strani sodelovanja tožilstva in policije. "Imeli so odredbo za napačnega človeka, torej so potem opazovali in sledili napačnemu človeku, temu, ki ni bil v odredbi, in so potem vsi rezultati tega sledenja postali nezakoniti," je pojasnil Šepec. "Sodišče je odločilo, da bo nezakonitost delovanja policije saniralo na ta način, da je izločilo dokaze. In tožilec zdaj nima več ničesar ali pa zelo malo, s čimer bi lahko še dokazoval krivdo za to kaznivo dejanje."
Šepec je izpostavil tudi širše pravno vprašanje: "Tukaj sta dva pola pravnikov. Eni bodo rekli, da je na koncu pomemben rezultat in dokaze pustimo. Drugi imajo raje malo več pravnega varstva. Takoj ko začnemo spuščati pravno varstvo in pravice posameznikom, lahko na koncu kot družba vsi izgubimo."
Kaj zdaj?
Damijana Žišt je za RTV SLO napovedala, da bo sojenje sicer predvidoma nadaljevalo v obliki predobravnavnega naroka pred drugim sodnikom, razen če tožilstvo prej ne umakne obtožnice. "Če bo vztrajalo pri obtožnici, pa predvidevam, da bi prišlo morda samo do enega, dveh narokov in bi bili verjetno obtoženi izpuščeni, kajti iz sodnega spisa so leteli ključni dokazi, ki naj bi povezovali domnevne storilce z umorom Satka Zovka," je povedala.
Primer, ki je ob aretacijah leta 2024 vzbudil veliko pozornosti javnosti, se tako sooča z možnostjo, da se konča brez obsodb – ne zaradi pomanjkanja operativnega dela policije, temveč zaradi procesne napake pri samem začetku preiskave.
Source: RTV SLO