Sodišče izločilo dokaze v umoru Zovka: obtožba pred razpadom
Ljubljansko višje sodišče je po navedbah Dnevnika zavrnilo pritožbo tožilstva in potrdilo izločitev ključnih dokazov v primeru umora Satka Zovka.
Primer umora Zovka na robu razpada zaradi nezakonito pridobljenih dokazov
Ljubljansko višje sodišče je po neuradnih podatkih v celoti zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva in potrdilo izločitev ključnih dokazov v kazenski zadevi zoper domnevne storilce umora Satka Zovka, poroča RTV SLO. Višji sodniki naj bi hkrati celo delno ugodili obrambi, ki je problematizirala še nekatere dodatne dokaze. Iz sodnega spisa so tako dokončno izpadli skoraj vsi ključni dokazi, ki naj bi obtožene povezovali z umorom.
Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko se je domnevno vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti Škaljarskemu klanu, poleg tega pa naj bi se zameril vodilnim v klanu tudi s krajo mamil, vrednih več sto tisoč evrov. Šest dni po zločinu je policija v Črnučah prijela prve tri osumljence. V priporu so se znašli Dino Muzaferović, Jaka Bergant, Roland Cretu, Osman Kostić in Vili Sušnik; šestemu priprtemu Bobanu Stojanoviću tožilstvo očita trgovanje z mamili. Obtožnica je postala pravnomočna poleti 2025.
Napaka pri odredbi za tajno opazovanje
Jedro problema tiči v prvi tožilski odredbi, ki se je nanašala na neznano osebo, za katero se je domnevalo, da šepa. Ko je policija kasneje pregledala posnetke Darsovih in drugih nadzornih kamer, je ugotovila, da oseba ni šepala — in da je bila odredba izdana na napačno osebo. Novinarka Večera Damijana Žišt je pojasnila, da je bila težava v tem, da sta se obe odredbi z različnim opisom znašli v sodnem spisu.
Tožilstvo je sodišče o zmoti obvestilo takoj, ko se je izkazalo, da sledilne naprave na Zovkov avtomobil ni namestil Bergant, a prva odredba je vseeno ostala v spisu. Obramba jo je spretno izkoristila. "Očitno je v tej naglici dobiti storilce prišlo do odločilne napake tožilstva," je dejala Žišt.
Odvetnik Miloš Zarić, ki zastopa Dina Muzaferovića, je avgusta lani zahteval izločitev dokazov, pridobljenih s tajnim opazovanjem Jake Berganta. "Tajno opazovanje je bilo nezakonito zato, ker so policisti izhajali iz predpostavke, da je drugoobdolženi Jaka Bergant postavil GPS-napravo. Pri pričetku tajnega opazovanja pa so po oceni obrambe policisti že vedeli, da ne gre za isto osebo, pa so po naši oceni zaradi zanimivosti prvoobdolženega še vedno spremljali drugoobdolženega," je pojasnil Zarić. Prav pri sledenju Bergantu pa so kriminalisti odkrili skrivališče Muzaferovića in Rolanda Cretuja.
Tožilstvo: pogoji so nerazumni in neživljenjski
Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je na sklep okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča, ki je konec maja odločil o izločitvi dokazov, pritožilo. Po mnenju tožilstva je odločitev temeljila na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvi določb zakona o kazenskem postopku. SDT je poudarilo, da prikriti preiskovalni ukrepi niso bili nezakoniti — kar so na različnih stopnjah potrdili preiskovalni sodniki, vrhovno sodišče in zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča.
V prvem odzivu so na SDT-ju zapisali, da se v fazi, ko je nujna hitra odzivnost organov odkrivanja in ko ti razpolagajo z omejenimi podatki, zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov — pogoji, ki po njihovem mnenju onemogočajo učinkovito odkrivanje storilcev najtežjih kaznivih dejanj. K razmisleku o spremembi zakonodaje je pozvala tudi policija.
Šepec: napaka v navezi tožilstvo – policija
Pravnik in strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija zadevo ocenil kot hudo napako v navezi med tožilstvom in policijo. "Imeli so odredbo za napačnega človeka, torej so potem opazovali in sledili napačnemu človeku, temu, ki ni bil v odredbi, in so potem vsi rezultati tega sledenja postali nezakoniti," je pojasnil Šepec. Sodišče je to nezakonitost po njegovih besedah saniralo z izločitvijo dokazov, tožilec pa zdaj nima več skoraj ničesar, s čimer bi dokazoval krivdo za umor.
Šepec je opozoril na temeljno dilemo, s katero se sooča kazensko pravo: "Tukaj sta dva pola pravnikov. Eni bodo rekli, da je na koncu pomemben rezultat in dokaze pustimo. Drugi imajo raje malo več pravnega varstva." Kot primer je navedel hišno preiskavo, ki bi bila opravljena pri napačni osebi: "Takoj ko začnemo spuščati pravno varstvo in pravice posameznikom, lahko na koncu kot družba vsi izgubimo."
Kaj sledi: morda le en ali dva naroka pred izpustitvijo
Novinarka Večera Damijana Žišt je za RTV SLO napovedala, da bo sojenje predvidoma nadaljevalo z obravnavo pred drugim sodnikom — razen če tožilstvo pred tem ne umakne obtožnice. "Če bo vztrajalo pri obtožnici, pa predvidevam, da bi prišlo morda samo do enega, dveh narokov in bi bili verjetno obtoženi izpuščeni, kajti iz sodnega spisa so leteli ključni dokazi, ki naj bi povezovali domnevne storilce z umorom Satka Zovka," je pojasnila Žišt.
Zadeva tako ostaja v negotovosti: tožilstvo mora odločiti, ali bo z okrnjenim dokaznim gradivom nadaljevalo pregon ali pa bo obtožnico umaknilo. Izid bo ključen tako za potek sojenja kot za prihodnost pripornikov, ki so v pridržanju že od decembra 2024.
Source: RTV SLO