Zamenjava identitete pacientov v celjski bolnišnici: druga medicinska sestra zanikala krivdo
Medicinska sestra Marija Klinc je na okrajnem sodišču v Žalcu zanikala krivdo za zamenjavo identitete dveh pacientov v SB Celje leta 2022. Sojenje se začne 25. novembra.
Druga obdolžena sestra zanikala krivdo za zamenjavo pacientov v Celju
Marija Klinc, medicinska sestra iz Urgentnega centra Celje, je na današnji obravnavi na okrajnem sodišču v Žalcu zanikala krivdo za nevestno opravljanje dela v službi. Kot poroča Žurnal24, je to storila na enak način kot njena soobdolženka Teja Žarn Kozole, ki je krivdo zanikala že na septembrskem predobravnavnem naroku.
Tožilka Davorina Hovnik je prepričana, da sta obe medicinski sestri odgovorni za zamenjavo identitete dveh pacientov iz Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri Zidanem mostu, ki se je zgodila pred več kot štirimi leti.
Kaj se je zgodilo 7. septembra 2022
Iz doma upokojencev so tega dne zgodaj popoldne poklicali v sevniški zdravstveni dom in zaprosili za prevoz dveh varovancev v Splošno bolnišnico Celje — eden je imel pljučnico, drugi vnetje sečil. Nekaj pred 17. uro sta bila oba sprejeta v bolnišnico, nobeden pa ni imel identifikacijske zapestnice na roki. Osebje zdravstvenega doma naj bi listinsko dokumentacijo predalo ločeno od bolnikov, oba varovanca pa naj ne bi bila pogovorljiva.
Eden od njiju je 37 ur po sprejemu umrl. Svojci so bili o njegovi smrti obveščeni 9. septembra. Štiri dni kasneje, 13. septembra, je družina drugega varovanca izvedela, da se bo vrnil v Trubarjev dom — ob njegovem prihodu naslednji dan pa so uslužbenci ugotovili, da so pripeljali varovanca z napačnim imenom.
Prav 14. septembra so sorodniki pokopali napačnega pokojnika — zvečer istega dne pa so izvedeli, da je njihov oče dejansko živ.
Minister: "Zgodba je pretresljiva in neverjetna"
Takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je nemudoma sklical novinarsko konferenco. "Zgodba je pretresljiva, težka in pravzaprav neverjetna," je dejal. Poudaril je, da sinu niso sporočili, da je njegov domnevni oče kritično bolan, temveč so ga le obvestili, da je umrl, pri čemer mu niso ponudili možnosti slovesa v mrliški vežici. "Če bi ga spustili k njemu, bi takoj videl, da pokojni ni njegov oče," je dodal minister.
Bešič Loredan se je svojcem opravičil in jim ponudil pomoč tudi pri urejanju birokratskih zadev. Po poročanju Slovenskih novic je izrazil upanje, da bodo s tem "vsaj za silo omilili čustveno stisko in prizadetost obeh sinov, ki sta na ta način izvedela za smrt očeta, ki je bil upepeljen in pokopan v grobu z drugim imenom."
Po incidentu sta odstopila direktor bolnišnice Aleksander Svetelšek, ki je bil na položaju šele pol leta, in strokovni direktor Franc Vindišar.
Notranji nadzor ni imenoval neposrednega krivca
Interni strokovni nadzor in sistemski nadzor v SB Celje sta pokazala, da je do zamenjave identitete prišlo v triaži urgentnega centra. Komisija pa neposrednega storilca ni definirala: "Med nadzorom je namreč ugotovila več sistemskih pomanjkljivosti, ki so najverjetneje kot splet nesrečnih okoliščin privedle do zamenjave identitete med pacientoma."
Smrt prvega pacienta naj ne bi bila posledica napačne terapije — oba sta bila namreč zdravljena na podlagi klinične slike njunih bolezni in ne glede na dokumentacijo. Nekaj dni pozneje je v drugi bolnišnici umrl še drugi bolnik.
Zagovornica predlaga izvedenca zdravstvene nege
Odvetnica Tjaša Godunc, zagovornica 58-letne Marije Klinc, ki mesečno zasluži 1.200 evrov in po izobrazbi je srednja medicinska sestra, pri čemer opravlja dela višje medicinske sestre, je sodišču predlagala postavitev izvedenca zdravstvene nege. Ta naj bi ocenil, ali je njena klientka ravnala v skladu s strokovnimi standardi, doktrino zdravstvene nege in triažnimi protokoli Manchesterskega triažnega sistema (MTS) — standardiziranega orodja za razvrščanje bolnikov glede na stopnjo klinične nujnosti.
"Za iskanje odgovora, ali je obdolženka ravnala v skladu z MTS in ali ji je mogoče očitati opustitev skrbnega opravljanja dela in zavestno nevestno ravnanje, je potreben neodvisen izvedenec zdravstvene nege," je pojasnila Godunčeva. Dodala je, da so bili v komisiji SB Celje pri sistemskem nadzoru le zdravniki, ne pa tudi izvajalci zdravstvene nege, čeprav so se obravnavali postopki s tega področja.
Argument zagovornika soobdolžene: ni bila javna uslužbenka
Zagovornik Teje Žarn Kozole, odvetnik Boštjan Podgoršek, je že septembra izpostavil ključni argument v prid svoji klientki — da v času domnevne storitve kaznivega dejanja ni bila javna uslužbenka, kot to zahteva 258. člen kazenskega zakonika. Žarn Kozoletova naj bi v zdravstvenem domu Sevnica delala le prek študentske napotnice in v letu 2022 opravila zgolj 437 ur, medtem ko je redni fond znašal okrog 2.080 ur. Prav tako naj v tistem obdobju ne bi imela opravljene obvezne prakse po končani srednji šoli.
"Sodišču predlagam, da kazenski postopek zoper njo ustavi," je dejal Podgoršek. Tožilka Hovnikova je temu nasprotovala in vztrajala, da je po obtožnem predlogu povsem jasno, zakaj je Žarn Kozoletovo mogoče šteti za javno uslužbenko. Hkrati se je strinjala s predlogom za postavitev izvedenca zdravstvene nege.
Celotna obtožnica bo prvič javno predstavljena ob začetku sojenja, ki je predvideno za 25. november. Kaj natančno se je tiste septembrske noči dogajalo v Splošni bolnišnici Celje, tako zaenkrat ostaja brez dokončnega odgovora.
Source: Žurnal24